Razstava je bila nadaljevanje ‘spominov prostora’.  Nisem se torej zelela naseliti v galerijo z ne?im novim, svojim, razen, kolikor je to bilo ze tudi del spomina tega prostora, npr. moja razstava v tem prostoru leta 1991. V casu, ko sem to razstavo postavljala, sem se v tem prostoru naselila, zelo domaci so mi postali nekateri detajli, nenavadna razdelitev prostorov ipd. Tako sem v vseh naslednjih razstavah v Mali galeriji – drugih avtorjev – skoraj ljubosumno prepoznavala detajle in zna?ilnosti ‘mojega’ prostora. Mala galerija se mi je zdela pravi prostor za poskus predstavitve spomina prostora, saj je na nek na?in bela kocka po drugi strani pa polna nekih detajlov, ki jo vseeno determinirajo kot to?no ta prostor, tako da pri postavitvah v njej, prostor ni nikoli nevtralen, razen, ko seveda avtorja vpliv prostora ne zanima in vanj postavi nekaj, kar bi prav tako lahko postavil v kak drug prostor. Pri izboru avtorjev, ki sem jih potegnila iz dokumentacije MG, sem zadnjo skupino opustila, izbrala pa tiste avtorje (skupaj 44), ki so prostor na poseben na?in ozna?ili. Torej, odlocila sem se uporabiti fotogradivo iz dokumentacije, toda to ni bilo dovolj. Kako to dokumentacijo razstaviti, ne da bi prispevala novo postavitev, ki ne bi imela zveze s katero od prejšnjih? V casu, ko sem zbirala gradivo, so v MG ravno podirali razstavo Michelangela Pistoletta – 44 fotokeramik, kjer se je ukvarjal s podobnimi vprašanji kot jaz pri razstavi Cycle – recycle v ŠKUC-u, leta 1991 in mi je bil vsebinsko blizu; na podoben na?in se je ukvarjal z vprašanjem vloge fotografije in fotografiranega; sorodna postavitev - svoje male fotokeramike je postavil tako, da se je moral gledalec skloniti, torej ni mogel odvihrati mimo fotografije temve? si je ogledal vsako posebej (spet sorodno razmišljanje -  moje fotografije v ŠKUC-u so bile v knjigah, ki so ležale na posebnih poli?kah, namenjene branju za eno osebo naenkrat iz istih razlogov – kako gledalca ustaviti, da si bo vzel potreben ?as za vsako), hkrati je njegova postavitev omogo?ala pogled v prostor male galerije pri polni svetlobi in ni je preve? spreminjala. Torej, postavitev bo omogo?ala nevtralno postavitev, ki že sama vsebuje spomin na predhodno razstavo. Kljub temu mi je manjkal še en del – tisti, ko lahko Malo galerijo zaznavamo v temi, ko slišimo zvoke, vidimo svetlobo in sence. Iskala sem primerno kameleonsko preobleko v dokumentaciji, medtem pa se je v Mali galeriji pojavila že nova razstava, torej tista, tik pred mojo. To je bila razstava Urija Tzeiga, ki se je že spet izkazala idealno za tisti drugi pol, ki mi je manjkal. Tako sem preko Pistoletove postavitve poveznila desni del Tzeigove. Pistoletove fotokeramike (iz dokumentacije njegovih starih projektov) sem zamenjala s podobnimi ploš?icami s fotografijami iz dokumentacije Male galerije,  Tzeigovo nogometno tekmo (video, na katerem se je pojavil tudi napis V?eraj naprimer) pa sem zamenjala z video posnetki iz video dokumentacije istih razstav in otvoritev MG (med njimi tudi mojo, izpred šestih let). Obe postavitvi sta se prekrivali, leva polovica MG je bila svetla, desna temna s svetlobo iz projektorja. Nastala je res-da nova postavitev, toda z izklju?no uporabo starih.  Na otvoritvi so se glasovi obiskovalcev mešali z glasovi obiskovalcev prejšnjih otvoritev, podobe prostora, v katerem smo bili so se spreminjale na steni pred nami. In dogajanje se je ponovno dokumentiralo – fotografiralo in snemalo…