Rene Rusjan - za Poligloti - 3 / 4
Nazaj na 2/4
VAB
ODG
1/4
2/4
3/4
4/4
RR
1993 Spominjam se (akcija z ljubljanskimi begunci in prostovoljci) 
Arestantski' fotoportreti posameznikov, ki smo sodelovali in kjer je vsak izjavil 'Spominjam se!' 
Spominjam se..., 1993
1994 Voda in kipi, Ljubljana (videoprojekcija ljubljanske kanalizacije v mestnih izložbah) 
Tu sem sicer uporabila video, vendar v istem smislu, kot sicer fotografijo. Videoposnetki, ki jih vodovodno podjetje snema v ljubljanskem 'podzemlju' - vodne poti pod Ljubljano, so se vrteli s kratkimi komentarji v izložbah v centru Ljubljane 
1995 Blitzart Kluže, Trdnjava Kluže pri Bovcu (Identifikacija potencialnega strelca) 

Identifikacija potencialnega strelca, Trdnjava Kluže, 1995
Tu sem fotografijo uporabila kot sinonim za streljanje (shooting). Zanimalo me je, kdo so strelci. So to vedno neki 'drugi' ali je to potencialno lahko vsak. Identifikacijska soba je bila locirana v trdnjavi Kluže, v strelnem stolpu. Na obeh vhodih v stolp je bilo vabilo: 'Èe si strelec, vstopi!' Ta napis naj bi bil že prvo sito. Kdor zase misli da ni strelec, naj ne bi vstopil. Ob strelni lini je bil postavljen polaroid aparat za 'streljanje'. Obiskovalec, ki samega sebe identificira za strelca, naj bi ustrelil žrtev na cesti ob trdnjavi in fotografijo obesil na steno trofej. Za primer, èe zmanjka nabojev, beri polaroid papirja, je bil tam še blokec listièev, ki jih je obiskovalec lahko obesil med trofeje kot nadomestek. Izid 'raziskave' je bil zame presenetljiv (strelci so želeli biti vsi, streljali so se kar med sabo, celo fotograf novinarske ekipe si je trofejo -ustrelil je svojo ekipo - raje vzel domov kot spominsko fotko, na koncu je nekdo odnesel tudi na verigo priklenjen fotoaparat, na steni trofej pa me je na koncu le èakala kopica sporoèil na listièih z zanimivo vsebino). Od takrat dalje sem zelo previdna v predvidevanjih, kako se bo obiskovalec obnašal). 
Voda in kipi, Ljubljana (Mostovi našega življenja… - fotomontaže v publikaciji, ki je bila ob tej priložnosti izdana) 
1. slika: fotomontaža ljubljanskega Tromostovja in mostarskega mostu pred sesutjem 2. slika: isto, le mostarski most je tu sesut 
1996 
Luknje v prostoru, luknje v èasu, Holes in Space, Holes in Time, Ljubljana, Vila Katarina 
Ta projekt dobro poznaš, saj si bil eden od sodelavcev. Fotografija je tu igrala stransko vlogo, bila pa je prisotna na veè naèinov. Prviè, pri dnevnih ogledalih (Luknje v prostoru) - fotografirali smo jih (si jih ti, pravzaprav) zato, da so lahko, ko je bilo dneva konec, dobile prostor tudi v veèernem delu (Luknje v èasu) - projekcija diapozitivov je tudi osvetljevala del prizorišèa, ki je bilo sicer osvetljeno le lokalno, ob posameznih 'luknjah v èasu'. V veèernem delu, luknjah v èasu, so bile stare fotografije med materiali, ki so pripovedovali 'zgodbe'. Zgodba moje none - stara pisma in fotografije, glas; zgodba Demetra Bitenca - glas, fotografije oseb; zgodba Aine Šmid - oèi, 'pogledi' izrezani iz portretov oseb, ki nastopajo v njeni zgodbi; Ker je vsak od povabljenih sodelavcev prispeval zgodbo svojega starega ogledala na èisto svoj naèin, sem vsakega posebej tudi portretirala skupaj z njegovim/njenim ogledalom. Te fotografije sem uporabila na fotokopirani zloženki, vendar so to èisto posebni portretki in bodo mogoèe še kdaj ob kakem nadaljevanju zlezli iz predalov. 

Evo, tuki Tanja:

Tanja Lazetic, darovalka ene od lukenj v casu

Osemdeseta, devetdeseta, Sala Franchi, Trst, Italija (Spomin kosa) 
V prvi od dveh knjigic, ki tvorita del instalacije 'Spomin kosa' so moji spomini na neko obdobje mojega življenja. Fotografije z obiskov Sarajeva v zlatih èasih, midva z Boštjanom s prijatelji iz grupe Zvono (ki so se razselili po svetu med in po vojni) na Dobrovoljaèki ulici, (kjer je bil prvi strelni incident v kasnejši vojni), midva na stari Bašèaršiji, Boštjan med starimi kamnitimi grobovi v vasi Manastir v Makedoniji, najina t.i. 'zadnja jugoslovanska turneja' od Makedonije do Slovenije, mostarski most, cel, lep, veèen… Vse tisto, kar so bili moji osebni spomini na kraje, ki jih od takrat nisem veè videla, to pa se je kot spomin ali sanje mešalo s fotografijami mojih dveh instalacij v trdnjavi Kluže - Identifikacija potencialnega strelca - stena trofej in Sanje vojakove neveste (postavljeno ob istem èasu kot zgoraj opisana postavitev, v sosednjih dvoranah). V 'Sanjah vojakove neveste' sem namreè uporabila zaveso - tako pravo, belo, èipkasto, ki je v trdnjavo prinesla žensko, ki je bila tu sicer prisotna le v mislih vojakov. Zavesa je rahlo valovala, razpeta èez mogoèen obok in 'mrmrala' pesmico, kot si jo mrmra mlada punca, ki zasanjano razmišla o svojem vojaku (zvoèno opremljena instalacija - kar se seveda na fotografiji ne vidi, ne?). Obe instalaciji v Klužah sta bili posledica moje obsedenosti z vojno. In spomin te zavese (saj veš, že prej sem govorila o spominu prostora in tako tudi kosa - kipa, instalacije ali paè kosa, ki je bil ob neèem prisoten) je zajemal vse tisto, kar se je meni takrat motalo po glavi, kot tudi spomin klužke trdnjave. In vse, kar je bilo skupaj s tem v knjigici spominov, je bilo del tega. Listi v knjigi so prosojni, tako da podobe prehajajo ena v drugo (fotokopije na paus papirju), le tu in tam je kaka fotografija prilepljena - v polni barvi, neprosojna. Nekakšno mešanje budnega in sanjskega ali spomin, v katerega si preprièan in tistega, ki uhaja. Ena fotografija v knjigici ni moja. Je fotokopija naslovnice Mladine - grob, oziroma pokopališèe na sarajevskem stadionu. Vkljuèila sem jo, ker me je pretresla na novo - z Boštjanom sva bila takrat namreè v Parizu za dalj èasa in zaradi oddaljenosti dogodkov in manj izèrpnih novic v francoskih èasopisih, sva poèasi dobivala obèutek, da se razmere izboljšujejo. Skoraj sva si že malo oddahnila, ko so nama domaèi poslali Mladino. Spomnim se te naslovnice in vsebine, ki naju je streznila - razmere so se celo slabšale, le da so z dovoljšnje razdalje izgledale obrobne. Ja seveda, ni vse v tej knjigi - druga je bila knjigica s fotografijami nekega mojega kipa iz osemdesetih - razliène postavitve, ob obeh pa ob steno prislonjenih nekaj vzorènih kosov tega kipa in seveda zavesa iz Kluž. 
Arte come..., Versa, Italija (deset lokacij v vasi - Guarda, che bello! Come una fotografia!) 
Tu pa le na kratko, fotografije z naslovom so dovolj. Razstava je nosila sicer naslov Arte come…, toda ob vabilu k udeležbi je bila napovedana tema - Fotografija - zato se pravzaprav tu ukvarjam prav z njo. 


Versa, 1996: Deset lokacij v vasi je bilo opremljenih s posebnimi 'fotoaparati' in napisi, ki jih pogosto uporabljajo ljudje, ko želijo opisati, 'kako lepo je bilo, oz. kako lepo je nakaj'' (s fotografijo primerljiva je le risba: Ma ku narisano! - mogoèe je to le primorsko italijanska navada?) - Guarda, che bello! Come una fotografia!; Ma poglej tole. Prou za fotografirat.; Tukaj bi lahko nastala ena lepa fotografija!...
 
 
 
Portici inattuali, Sitran D'Alpago, Italija (ambient. post. v eni od vaških lop - Ime me spominja...) 
Fotografija se tu vkljucuje posredno. Je poleg videa edini nacin, ki omogoca dokumentiranje postavitve, toda kako z izkljucno vizualnim medijem dokumentirati instalacijo, ki izrazito deluje na vse cute - poleg vida tudi vonj, sluh, dotik, obcutek za toplo in hladno, etc. 
Naprej na 4/4
VAB
ODG
1/4
2/4
3/4
4/4
RR