|
Predstavitev desetletnega dela |
Seznam dogodkov |
Seznam objav v medijih |
Seznam video gradiva |
VILA KATARINA, Cesta na Brdo 10, Rožna dolina, 1000 Ljubljana |
Odpraviš se na pot z željo, mislijo, načrtom, trdno namero ali samo zato, da se premakneš z mesta, kjer se je končala prejšnja pot, s križišča z nejasno začrtanimi potmi na vse strani neba. Vedno znova se odločaš kam in kako naprej, ali pa križišča niti opaziš ne in misliš, da slediš svoji edini ostro začrtani poti. OD KIPARJA JANEZA PIRNATA DO SESTAVE NA METELKOVI. Na točki nič je bil izpraznjen prostor domače hiše in moje nagnjenje do kiparstva in arhitekture (oblikovanja prostora kot celote) dopolnjen s spomini na nekdaj žive Forma vive. Nastopila je cela vrsta naključij, ki so vplivala na potek mojega delovanja na likovnem področju. Nekatera od njih so se izkazala za ključna (kovinski plošči kiparke Rene Rusjan pred EQURNO, srečanje s kiparko Anjo Šmajdek,...), usodna (nakup prvega kipa: Ganimed, Janez Pirnat) in druga potonila v pozabo. Prve razstave so imele značaj kulturno - družabnega dogodka z namenom prikaza umetniških del v običajnem bivalnem okolju z željo po kultiviranju tega prostora. Odprte so bile v večernem času in ob koncu tedna, ko si zaposleni ljudje lahko vzamejo malo časa, a so galerije tedaj običajno zaprte. Bilo je tudi več družabnih dogodkov (tekmovanja v peki peciva) in razstave bližje laični publiki (cvetlični aranžmaji). Nadvse je uspela povezava družabne prireditve s predstavitvijo (nesojenega) diplomskega dela kiparke Anje Šmajdek. Če me je na začetku poti predvsem zanimala estetika kulture bivanja na domu (stanovanju, hiši, vrtu) in kasneje tudi življenja na javnih prostorih, je ob vseh spremembah, ki smo jih doživeli v zadnji dekadi nujno prišlo do vprašanj o etiki. Povezovanje življenja umetnika in umetnosti v neločljivo celoto sem prepoznala v skupini SESTAVA. Prvih deset let je galerija delovala ne-institucionalno, ne-strokovno in definitivno ne-profitno. V tem času se je zvrstilo nad 60 razstav, umetniških dogodkov in spremljajočih prireditev. Osnovni razstavni program je usmerjen k vzpodbujanju razvoja novih idej in kreacij za vrtni ambient na področju kiparstva in drugih sodobnih zvrti umetnosti, predvsem avtorjev mlade in mlajše srednje generacije. Praviloma program zaradi dovzetnosti za nove ideje in težav pri njihovi realizaciji vnaprej ni preveč določen in zavezujoč za avtorje. Včasih je treba počakati več let, da ideja in razmere dozorijo. RAZSTAVNI PROSTORI Pri organizaciji prireditev se nisem omejila samo na domačo hišo in vrt, temveč sem glede na potrebe prireditve poiskala ustrezen kraj. Za kitajske umetnike sem organizirala več razstav po podjetjih (Sava Kranj, Petrol, Krka, Arboretum Volčji potok). Za veledogodek “Dražba tortnih - pojejmo jih - umetnin” Anje Šmajdek smo potrebovali velik gostinski prostor, ki so nam ga dali na razpolago v hotelu Lev. Za kipe v snegu (Anja Šmajdek in Boštjan Novak) je bilo treba poiskati kraj, kjer se sneg obdrži vsaj nekaj tednov. Našo ponudbo so sprejeli pri Šport hotelu na Pokljuki. Ker je smučarska mladina sproti podirala narejeno, sta se morala umetnika zateči v zaklenjeno kletko (teniško igrišče), da sta kipe lahko dokončala. To je bila prva izkušnja z nezaščitenim javnim prostorom. Ob tem se je pokazala prednost privatnega ograjenega vrta, kjer doslej še nisem imela problemov s človeškim razdiralnim gonom. Tako je prišlo ob organizaciji razstav v najprimernejšem prostoru do spontane empirične raziskave različnih prostorov, ki jih lahko razvrstim v naslednje skupine: -
najintimnejši - dom, - Prvotno sem povabila
kiparje, ki sem jih že poznala: Janez Boljka, Tone Demšar, Peter Černe, Čeprav si ves čas prizadevam gojiti stik s stroko, ostajam pri odločitvah neodvisna oziroma omejena predvsem z realnimi možnostmi, ki naredijo zelo kruto selekcijo med idejami, željami in načrti. V osnovi se odločam po intuiciji v okviru svojega zanimanja za vse novo in neznano in še posebej za vse z vonjem po kiparstvu. VRSTE RAZSTAV IN DOGODKOV - Prirojeno posebno
čutenje kiparstva in kultivirane narave (vrta, parka), dani prostor,
ki je čakal na novo vsebino, in srečanje s kiparjem Janezom Pirnatom
so botrovali moji odločitvi, da za svoje prijatelje in znance pripravim
prve razstave kipov v običajnem domačem okolju. - Postopno, od
razstave do razstave se je vse bolj kristalizirala želja po specifičnih
razstavah v vrtnem ambientu, ki jih je omogočal dani prostor. Do prve
razstave v vrtu je prišlo na pobudo kiparke Rene Rusjan. Po tej prvi
izkušnji sem želela poiskati mlade kiparje, ki bi bili pripravljeni
ustvarjati za vrtni prostor, in predstaviti njihovo delo najširši javnosti.
Smisel sem videla v popularizaciji vrta (vsaka zaprisežena slovenska
družina ima svojo hiško in vrt) kot kulturnega prostora in povezave
kiparstva, arhitekture in oblikovanja krajine. Na tem mestu naj omenim
sodelovanje s krajinarko Darjo Marinček. Vztrajno korakanje v tej smeri
bi mogoče pripeljalo do večje odmevnosti v širši javnosti. - Tretja skupina
razstav (za stroko nezanimiva) se je postopno izoblikovala ravno zaradi
specifike danega prostora: prve predstavitve različnih ustvarjalcev,
tudi starejših, ki so se želeli po dolgoletnem ustvarjanju za vrati
svojega doma predstaviti javnosti v intimnem, od javnega vrveža odmaknjenem
okolju Vile Katarina. Sama sem prepričana, da so bile tovrstne razstave
zaradi velikega pomena, ki so ga imele za nadaljnje delo avtorjev, potrebne
in nadvse uspešne. - Osebno me je
vsako leto bolj zapeljevalo sodobno umetniško izražanje mlajših avtorjev,
ki za širšo javnost večinoma ni preveč zanimivo. - Vzpodbujanje
nastanka novih del na osnovi mojih idej: Spremljajoči pogovori
in predavanja: - Predavanja:
- Družabne prireditve: - Med prizadevanjem
za popularizacijo kiparstva je bilo tudi več slikarskih razstav, predvsem
avtorjev, ki so mi blizu oz. so me osebno zanimali in je bilo mogoče
organizirati njihovo razstavo (izjemoma tudi na željo znanca) tako,
da sem jih želela predstaviti svoji publiki. - Prireditve izven
Vile Katarina: - Državica Ptičjestrašilna Poleg vsega naštetega se je v okrilju zelenjavnega vrta razbohotila diletantska tvorba: Državica Ptičjestrašilna -moj osebni umetniški proces nenehnega zorenja, ustanovljena 14. maja 1992 in razpuščena 14. Februarja 2000. V Državici proučujemo razmerja med intimnim svetom (obračanje lastnih žepov) in funkcioniranjem dane družbe, ki odseva tudi v razmerju med izbranimi prostori: dom, galerija odprti javni prostor (park, podhod, ulica). ORGANIZACIJAPo začetnih koristnih nasvetih Janeza Pirnata in Janeza Boljke, sem bila odvisna od lastne iznajdljivosti, avtorjevega sodelovanja in srečnih naključij (prva razstava je bila ravno takrat, ko je Janez Boljka dobil Prešernovo nagrado, popularnost Jelka Kacina,...). Do posamezne realizacije je prišlo z maksimalnim avtorjevim in mojim prizadevanjem. Zato ne morem govoriti o kakršnikoli načrtni organiziranosti. Ovire pri večji uveljavitvi v širši javnosti so poleg splošnega nezanimanja za kiparstvo in sodobno umetnost še neskladje med željami (najboljše in najnovejše) in načinom dela (amatersko, volontersko in praktično brez sredstev). PODPORNIKI Podporo za izvedbo razstav smo dobili predvsem po naključju, če sem pri prošnjah naletela na naklonjene in dobrosrčne posameznike. Posebej naj omenim večletno podporo komunalnega podjetja RAST z direktorjem Zoranom Tomšičem, ki so s strokovnimi nasveti in pripravo vrta za nekatere razstave izdatno pripomogli k njihovi uspešni realizaciji in podjetja SMELT, ki je z materialom za izdelavo kipov podprl več avtorjev. Množica ostalih podpornikov je večinoma sodelovala le z enkratnimi manjšimi uslugami ali materialom potrebnim za izvedbo razstave. Nekaj avtorjev je dobilo finančno pomoč s strani Mesta. Delo same galerije je podprl le SOROS in prijatelji s svojim prostovoljnim delom. Vsem sem za vsako, tudi najmanjšo pomoč iskreno hvaležna. Saj bi brez naklonjenosti ljudi težko vztrajala pri prirejanju razstav v takih pogojih. STROKA Večina dogodkov je bila spremljana z veliko simpatij in brez vidnega javnega strokovnega odziva. MEDIJI Pri napovedi dogodkov in kratki informaciji o njih so bili vedno zelo naklonjeni. Žal bode v oči popolna odsotnost prave angažirane strokovne ocene s poglobljeno analizo in vrednotenjem. PUBLIKA S spreminjanjem vrste razstav (od intimnih razstav neznanih ustvarjalcev do v strokovnih krogih z zanimanjem spremljanih mladih avtorjev) in prostorov se je ustrezno spremenila tudi publika od pretežno laične (širok krog) v pretežno strokovno (zelo ozek krog). Prve razstave so obiskovali predvsem prijatelji, znanci, sorodniki, sodelavci in avtorjevi spremljevalci in kasneje vse bolj strokovna in tipična galerijska publika. V intimno domače okolje pride običajno manj obiskovalcev kot v javno galerijo. Vendar so ti, ki pridejo, a priori bolj naklonjeni prireditvi in laiki med njimi več vprašujejo in izražajo svoje mnenje. Tako je njihov stik z delom mnogo globji, kot je običajno v galeriji. Prireditve na javnem prostoru so namenjene naključnim mimoidočim. Ciljna publika je v veliki meri določena z izborom konkretnega kraja. Od vabljene publike se le redkokdo udeleži prireditve. Dosežen pa je neposredni stik z mimoidočimi, ki radi kaj povprašajo in po svoje pozitivno ali negativno komentirajo. V času, ko je delo brez zaščite (nadzora), ga prej ali slej uničijo. ZAKLJUČEK Vse stranpoti so vedno znova pripeljale k osnovnemu zanimanju za kiparstvo v vseh njegovih današnjih pojavnih oblikah in širše za celotno umetnost naše dobe s posebnim poudarkom na odprtem prostoru, zasebnem ali javnem. Ob izteku prvih desetih let delovanja Vile Katarina so v Ljubljani odprli dve razstavišči na prostem: strokovno usmerjeno na vrtu Zveze slovenskih likovnih umetnikov in drugo pred Grubarjevo palačo, ki ga vodi za kiparstvo specializirana komercialna galerija. To je nadvse dobrodošla razširitev mojih prizadevanj, ker bosta (vsako razstavišče v svoji smeri) širila interes za kiparstvo v odprtem prostoru. Mogoče bomo tako le dočakali tudi kakšna javna naročila za sodobno obogatitev urbanega mestnega okolja. Večino javnih postavitev v zadnjih letih (bolj ali manj konvencionalnih) so “zakrivili” v manjših krajih. Želim si, da bi pri množici nadpovprečnih kiparjev le dobili nekaj nadpovprečnih sodobnih javnih postavitev. Zato potrebujejo kiparji nadpovprečne galeriste in naročnike, ki jih lahko vzgojijo le nadpovprečni, javno angažirani kritiki sodobne likovne umetnosti. PESPEKTIVA ZA NADALJNJE DELO Po desetih letih delovanja ne morem več funkcionirati naivno: ne-strokovno, ne-profitno (zgubarsko) in ne-institucionalno. Vrt uničujejo naravne katastrofe (viharji, vsakršna golazen in podjetniki). Sama ga le z velikimi napori vzdržujem in mi za organizacijo razstav zmanjkuje moči. Zato sem se odločila, da se povežem z eno ali več profesionalnih galerij za sodobno umetnost. Mojemu vabilu se je odzval umetniški vodja galerije ŠKUC g. Gregor Podnar in v letu 1999 so pripravili dogodek avtorja Nebojša Seriča – Šobe na južni terasi Vile Katarina. Trenutno je galerija v počivanju. IZBOR
ZAME NAJZANIMIVEJŠIH RAZSTAV IN NAJPOMEMBNEJŠIH AVTORJEV Christof Zierkelbach: Ambienti - sobe, 89, Rene Rusjan: Kipi in odprti prostor, 90 in Luknje v prostoru in času, 96, Mirko Bratuša in Darko Golija: Kiparska dela v vrtu, 91, Anja Šmajdek, Jože Barši: Kiparska razstava, 93, Lujo Vodopivec: Kopija privatnega, kopija realnega, 93, Lidija Bernik: Val je oblika, 93, Vlasta Delimar: Performance in postavitev v vrtu, 96, Giovanni Morbin, 98, Marko Peljhan
Milena Kosec V Ljubljani, 25. maja 2000 |
||
|
||
Pradogodek v letu 87 - Janez Pirnat:
Grafike, 10. januar 1987. Prireditve v letu 1988 - Janez Boljka:
Mala razstava bronastih plastik in oljnih slik, 18. - 21. februar, - Tone Demšar:
Razstava reliefov in plastik, 7. - 9. junij, - Miljenko Licul je izdelal zaščitni znak vile Katarina: V kvadrat vpeta sta si nasproti zmaj in golob. - Sodobni kitajski
slikarji: Slike v klasični kitajski tehniki in grafike, 21.
- 23. oktober, - Novoletna
razstava - kitajski in slovenski avtorji, december z zaključnim
sprejemom 20. januarja 89 Prireditve v letu 1989 - Peter Černe:
Razstava plastik, 8. -10. marec, - Christof
Zirkelbach (Nemčija): Ambienti, sobe, 21. -23.
september, - Novoletna razstava:Kipi in slike slovenskih umetnikov, december - Karin Prebil
in Drago Levičnik: Novoletni cvetlični aranžmaji,
8. - 10. december, 25 del Prireditve v letu 1990 - Rene Rusjan:
Kipi in odprti prostor, 27. junij - 28. julij (in
do naslednje pomladi), - Alenka Gerlovič:
Razstava slik, 11. oktober in nekaj naslednjih dni - Marko Modic:
Fotografije, diaprojekcija, 15. - 17. november, 16
del, Prireditve v letu 1991 - Jože Kumer:
Slike, 21. - 23. februar, 11 del, - Novoletna razstava - Irena Brunec: Torta - kip iz materialov za torto, 7. december, eno delo, - Marjeta Kregar:
Rastlinska sožitja - aranžmaji iz suhega rastlinja,
13 del, - Tone Marolt:
Božičnik - Motiv Svete družine izdelan iz sušenega
testa, 8. - 13. december, Prireditve v letu 1992 - Marija Rus:
Korak nazaj v sivo - akrilne slike velikih razsežnosti,
10. - 16. januar, 9 del - Anamarija
Šmajdek in Boštjan Novak: Sneženi kipi in male plastike,
8. februar, - Študenti etnologi,
mentor prof. dr. Janez Bogataj in oblikovalci, mentor prof. dr Saša
Maechtig: - Anamarija
Šmajdek: Dražba tortnih - pojejmo jih - umetnin, 21.
maj, 13 del - Fan Bao Wen
in Mao Yi Wei: Razstava slik v klasični kitajski tehniki na
prostem, 20. september, - Jože Slak:
“Razstava” in predstavitev kataloga, 2. december,
Prireditve v letu 1993 - Wang Huiqin:
Pahljače in preproga, 26. januarja in ob kitajskem
novem letu, 20. februarja, - Jože Barši:
Kiparska razstava, 5. - 21. maj, - Lujo Vodopivec:
Kopija privatnega, kopija realnega (slaščičarna), 20. - 23.
maj, - Lidija Bernik:
Val je oblika, nočni dogodek v vrtu, 27. september,
5 del (oblačil in luči) Prireditve v letu 1994 - Dušan Zidar:
Mimikrija kontinentov, 15. junij - 31. julij, eno delo, - Dragica Čadež:
Poletni vrt, 2. - 30 septembra,7 del v lesu. Prireditve v letu 1995 - Mirko Bratuša
in Silvester Plotajs - Sicoe: Portret umetnika, 23.-26.
januar, - Anamarija
Šmajdek: Salonski portretki ob ponedeljkih, januar
- junij - Anamarija
Šmajdek: Torta - 100 let življenja Filipa Kosca ob
praznovanju njegove 100-letnice, po proslavi v OPERI, april, - Anja Šmajdek: - Marko Peljhan:
Videoprojekcija računalniškega filma: Prireditve v letu 1996 - Marina Gržinia
in Aina Šmid: VIDEO VEČER, 12. januar - Rene Rusjan:
Luknje v prostoru in luknje v času, 17. junij, - Vlasta Delimar:
Razstava in performance, 9.- 20. september, Prireditve v letu 1997 - Nives Zalokar:
Omara, 21. - 25. januar, - Marina Gržinič:
Videoumetnost, čas, prostor - Milan Rijavec:
Akvareli (zbirka Milene Kosec) - priložnostna razstava - Stojan Špegel:
Špegel v ogledalu. Kdo sem?, 28. 11. - 4. 12. Prireditve v letu 1998 - Susan
Silas - ZDA, New York: Štirje letni časi (Four Sseasons),
18. marec - Milena Kosec: Od Janeza Boljke do Sestave, 25. marec, štirje posterji Predstavitev izbora
dogodkov v desetletni razstavni dejavnosti galerije Vila Katarina in
- Giovanni
Morbin, Italija: Avtorski dogodek z videoprojekcijo
in posegom v vrt Vile Katarina, 13. maj - Žiga Okorn: Podoba tvoje odprtosti,od maja 98 dalje - slikarska razstava v domačem okolju namenjena naključnim gostom mojega doma v vili Katarina, v prvem letu nad 100 obiskovalcev. SVETLOBNI KIPI V VRTU 98- Boštjan Drinovec, Darko Golija, Robert Ograjenšek, Rene Rusjan, Primož Seliškar,Mojca Smerdu in Anja Šmajdek, neformalna skupina avtorjev, 20.- 25. september: - sklepna razstava v vrtu Vila Katarina, ki so jo na mojo idejno pobudo realizirali nekateri od bolj ali manj naključno povabljenih kiparjev različnih usmeritev in generacij (različne rešitve!). vabila: po ena barvna razglednica za vsakega avtorja, 230 obiskovalcev. Napoved v Delu, članek v Delu. Post festum: Leta 1999 Galerija ŠKUC organizira dogodek z NEBOJŠO SERIĆEM – ŠOBO na južni terasi vile Katarina. Dokumentacijo hrani galerija ŠKUC.
|
||
Prireditve v letu 1990 - Marko Modic:
Fotografije, diaprojekcija, 15. - 17. november. Prireditve v letu 1991 - Mirko Bratuša
in Darko Golija: Kiparska dela v vrtu, 4.- 28. september. Prireditve v letu 1992 - Anamarija
Šmajdek in Boštjan Novak: Sneženi kipi in male plastike,
8. februar. Prireditve v letu 1993 - Wang Huiqin:
Pahljače in preproga, 26. januarja in ob kitajskem
novem letu, 20. februarja, Prireditve v letu 1994 - Dragica
Čadež: Poletni vrt, 2. - 30 septembra, Prireditve v letu 1995 - Mirko Bratuša
in Silvester Plotajs - Sicoe: Portret umetnika, 23.-26.
januar, Prireditve v letu 1996 - Marina Gržinić
in Aina Šmid: VIDEO VEČER, 12. januar Prireditve v letu 1997 - Nives Zalokar:
Omara, 21. - 25. januar, Prireditve v letu 1998 - Susan Silas
- ZDA, New York: Štirje letni časi, 18. marec |
||
1988 Janez Boljka - snemalec Janez Kališnik Kitajska razstava - snemalec Janez Kališnik 1990 Rene Rusjan: 1991 Mirko Bratuša, Darko Golija ? Marjeta Kregar - snemalka Marjeta Kregar 1992 Anja Šmajdek, Boštjan Novak: Sneženi kipi - snemalec Grega Kokalj Anja Šmajdek: Torte - snemalka Anja Šmajdek 1993 Lidija Bernik - TV Slovenija 1994 Dragica Čadež - TV Slovenija 1995 Anja Šmajdek: Pohodna monotipija - snemalka Anja Šmajdek Marko Peljhan: film 1996 Marina Gržinić, Aina Šmid: video Rene Rusjan: Luknje v prostoru, luknje v času 1997 Nives Zalokar: Omara - snemalec Fred Liss 1998 Giovanni Morbin Marko Peljhan: Monolit - snemalec z Ljudmile Skupina avtorjev: Svetlobni kipi - snemalka Anja Šmajdek
|
||