Jadranka Ljubi�i�
BOJAN ŠTOKELJ - Digitalne fotografije iz serije Ljubljana-glavno mesto dežele 2000

"Find the deamon in everything" (De Chirico)

Na za�etku je bila fotografija zgolj naivna želja zamrzniti lastno podobo ali podobo sveta in bodo�nosti v spomin. V tem fotografskem po�etju ni bilo ni� umetnosti, le tehni�na rutina. Šele stoletje kasneje, ko je bila ta že davno presežena, se je izkazalo, da uporabnost fotografije seže globlje od odslikave �loveškega obraza ali krajine.

Nenavadno je, da fotoaparat lahko ujame ve� kot oko. Pri tem se nam postavi glavno vprašanje, kje se pritihotapi ta nemehani�na slika trenutka, ki jo sproži oko opazovalca in kemija razvijalca. Fotografija je zmožna ustvariti ve� kot realnost sama in to nas pri njej vedno bolj navdušuje.

"Credo" vsakega fotografa je bil ujeti "odlo�ilen trenutek". Da bi ujeli ta trenutek resni�nosti, ne more biti nobeno sredstvo tako precizno in tako neposredno kot je to prav fotografski aparat v rokah ljudi, ki znajo videti in ob�utiti trenutke, kdaj je treba pritisniti na poglavitni gumb mašine. Ta "credo" se danes ob vse mogo�ih ra�unalniških simulacijah in digitalizacijah spreminja in pri tem nastajajo lahko skonstruirani svetovi "svetovi, ki smo jih sami zasnovali, in ne ve� svet, ki nam je bil dan, kot nam je bil dan svet, ki nas obkroža."

Z nastopom novih medijev na umetniško prizoriš�e se je že mislilo, da je s fotografijo konec in da bo medij izginil v digitalnem vesolju. Ogromni potencial digitalnih in virtualnih podob je le za trenutek zasen�il bleš�e�o zgodovino tega medija.

Bojan Štokelj je fotograf, ki mu fotografija služi kot medij za odkrivanje realnosti vendar tiste realnosti, ki se skriva pod naravo stvari. Naravo, ki postane objekt skozi katerega umetnik vnaša svoj subjektiven pogled.
Njegove digitalne fotografije iz serije Ljubljana- glavno mesto dežele 2000, ki so bile posnete leta 2000 nam ga ponovno predstavljajo kot umetnika, ki razkrinkava realnost, ki se skriva pod naravo stvari. V njih je navzo�a izostrena umetnikova kriti�nost družbe, sistema in skonstruiranega sveta.
Fotograf je tokrat ujel v svoj objektiv znane arhitekturne stavbe mesta Ljubljane kot so (Parlament, Fran�iškanska cerkev, Ljubljanski grad, Moderna galerija, Neboti�nik, Metalka…). Na prvi pogled se nam te stavbe zdijo kot objektivni fotografski zapisi nekega mesta. Izostreni plani kažejo detajlno podobo izbranih objektov. Obenem pa pred sabo vidimo nek druga�en pogled. Ti objekti so kot makete mesta z manieristi�nimi modeli razpotegnjenimi v horizontale in vertikale, kjer so izostreni detajli namerna želja umetnika. Tako kot je namerna izbira kovinske modro zelenkaste barve, ki daje tem objektom morbiden, hladen in neprijeten ob�utek.
Fotograf je odvzel dušo svojim objektom, pred seboj imamo stavbe, ki so prazne, hladne in skoraj ne moremo verjeti, da se v njih nahaja življenje. Mesto Ljubljana je zavito v skrivnost pogleda v njem so stavbe postale duhovi mesta. Pogledi se izgubljajo v meglenih ozadjih v "sfumatu" nedore�enosti in nerazjasnjenosti. To je svet, ki je nekje onkraj realnega, ki je nadrealen.
Te nadrealisti�ne podobe nas spominjajo na podobe De Chirica, ki je eden od o�etov italjanskega metafizi�nega slikarstva na za�etku dvajsetega stoletja. Njegovi metafizi�ni svetovi so slike izolacije modernega �loveka v odtujenem svetu. Štokljev svet v modro zelenih odtenkih, digitalno obdelanih fotografijah ravno tako ustvarja ob�utke, da so njegovi objekti postali simboli nekega odtujenega raz�love�enega sveta.