|
ATLAS Državice Ptičjestrašilne Dopolnjen, popravljen, razširjen konec prvega leta Revidirana in prečiščena izdaja za internet konec drugega tisočletja Kratka zgodovina. Državico Ptičjestrašilo, najmanjšo državo na svetu, je 14. maja 1992 ustanovila Milena Kosec na zelenjavnem vrtu vile Katarina. Ptičjestrašilna rasa je znana že iz začetkov kulture obdelovanja polj. Po vsej verjetnosti je indoevropskega izvora. Prvi pisni viri iz 3. stoletja so ohranjeni na Kitajskem. Prvotno so bila ptičja strašila ugledni čuvarji pol. Zaradi njihove strategije defenzivne obrambe so jih drugi agresivni narodi začeli zaničljivo imenovati ptičja strašila (po slovensko hlapci). Čuvarji polj v svoji superiornosti niso pravočasno reagirali in tako je danes ta naziv v splošni rabi. V novi Državici si prizadevamo za ponovno pridobitev starega ugleda in z njim starega imena, čeprav si Mlado-Ptičjestrašilci/-ke prizadevajo za povsem novo, evropsko zveneče ime. V prvi polovici drugega obrata na spirali časa je po predlogi kiparke Rene Rusjan izveden razcep zelenjavnega vrta na dve polkrožni polovici, z eno na severu-zahodu prosto prehajajočo v okrasni vrt. V letu nič, na prehodu iz drugega v tretje tisočletje, Nebojša Ivanovič Državico verbalno razpusti in s tem nastopi povsem nova situacija brezmejnosti, katere posledice še niso znane. Velikost in oblika vladavine (državna ureditev). Državica meri v kvadrat tri metre in prav toliko v premeru. Gledano iz zunanjosti je kvadratna, špičasta in nevarna. Gledano v notranjosti je okrogla, puhasta in prijazna. S spiralno časovno pokrajino je izpostavljena komunikaciji s kozmosom. V tretjem tisočletju Državico uradno (žig, zastava) še vedno predstavlja njena prvotna fizična oblika, sedanjo fizično obliko dveh polovic ohranja informalno je z razpustitvijo postala brezmejna. Diplomatski zbor Državico v vsem in povsod reprezentira njena uradno pooblaščena posvečenka Milena Kosec. Od konca drugega tisočletja ji je v nepogrešljivo pomoč asistent Tomaž Trček. Državljanstvo. Tuji državljani oziroma ljudje ne morejo postati rasno čisti Ptičjestrašilci,-ke, vendar lahko dobijo častno državljanstvo s tajno enotno matično številko ptičjestrašilno, ki jim pred zakonom zagotavlja enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo avtohtoni državljani vključno z dovoljenjem za delo na zelenjavnem vrtu. Po uvedbi visoke tehnologije povezane s skenerjem retine niso več potrebni nikakršni papirji za izkazovanje državljanstva oziroma častnega državljanstva. Prebivalstvo. Avtohtoni prebivalci so Ptičjestrašilci in Ptičjestrašilke, ki jih je rodila Eva Ptičjestrašilna. Očetov je več in so anonimni. Jezik Državni jezik je jezik ptičjestrašilni, ki ga na srečo razume cel svet, saj prebivalci ne znajo nobenega tujega jezika. Kultura in umetnost Ptičjestrašilci/-ke kažejo naravno nagnenje do figuralike in oblikovanja zunanjega prostora, saj so že sami po sebi kipi v krajini. Na glasbenem področju so neprekosljivi mojstri v produciranju vsakršne aktualne ekstremno avandgarde glasbe. Klasično glasbo lahko samo poslušajo. Gospodarstvo. Dobro je razvito razdrobljeno poljedelstvo v malih vrtičkih. Državica slovi predvsem po statičnem strašenju na poljih in klopotanju v vinogradih. V industriji je najbolj uspešna reprodukcija polivinil vrečk in jogurtovih lončkov. Urbano življenje je šele v povojih. Zato se ndustrija za potrošnika šele razvija. Večina prebivalcev je še bosih, oblečenih v preproste halje. Le premožnejši premorejo zahodnoevropsko obleko iz pomoči za uboge. Prednostni razvojni panogi sta turizem in vklučitev v mednarodno verigo reproduciranja visoke tehnologije. Denarništvo. Najmanjša denarna enota je koruzno zrno KZ. Večja enota je en storž (5oo KZ), popularno imenovan koruznik. Za eno sončnico je potrebnih 1o koruznikov ali 5ooo KZ. Denar ptičjestrašilni je prosto vezan na ameriški dolar in na drugi strani je z meddržavno pogodbo določena njegova vrednost na evropskem denarnem trgu z razmerjem: 1 koruzna rezerva = 144 SIT-ih. Na prostem trgu še vedno velja 1 koruznik = 1ooo SIT (en prešeren). Promet. V prestolnici Ptičjestrašilni je glavna ulica Avenija Ptičjestrašilna. Dolga je 333 Kugel (savskih prodnikov). Ko je kiparka Rene Rusjan oblikovno posegla v zelenjavni vrt, je tako razširila avenijo, da je Državica razpadla na dve polovici. Promet je ostal enosmeren in povezave z deželo statične. Po razpustitvi Državice pa poteka promet konfuzno v vseh semereh hkrati, brez vsakih omejitev. Geografski položaj. Državica leži severozahodno za hišo v zahodnem delu prestolnice evropske države. Torej je v Sončnem sistemu in na trdni Zemlji. Najvišja gora v Državici je Črna luknja. V Državici Ptičjestrašilni je šest strani neba: S, J, V, Z, G (zgoraj) in P (spodaj). Učenjaki na Univerzi Ptičjestrašilni so sistem reducirali na samo dve strani neba: črno in belo. Rastlinstvo. Dobro uspevata osat in drist. Žitarice imajo majhno klasje, a dajejo premnoge pikantno začinjene vrste vsakdanjega kruha. Podnebje je primerno za gojenje plemenitih vrst vinske trte. Žlahtni kaplici se Ptičjestrašilci in Ptičjestašilke z veseljem in pogosto predajajo. Tako lahko pogosto srečate prijazno blebetajoče ali gnev bruhajoče ptičje strašilo. Živalstvo. Podzemni živalski svet obvladuje dinastija voluharjev, ki resno ogroža rastlinski svet. Ker so z neumornim prostovoljnim delom zgradili najsodobnejšo podzemno železnico razpredeno po celotni Državici, so z državnim zakonom zaščiteni. S kraljestvom ptic ima Državica sklenjeno bilaterarno pogodbo o nenapadanju. Po tej pogodbi imajo vsakršni tiči pravico kontrole in preleta zračnega prostora nad Državico. Pravico do zasilnega pristanka imajo le v izjemnih primerih s predhodno odobritvijo uradno pooblaščene posvečenke. Podnebje. Državica je poleti izpostavljena pogostim napadom dežja in močnemu sončnemu obsevanju v. V zimskem času jo predvsem pesti mraz in naftne saje, le redko pomešane s snegom. Pomladi in jeseni so mile in prijetno poživljajoče.
|